Bonsaj. Koliko harmonije in miru je mogoče slišati v tej čezmorski besedi. Za majhnoJonah Yoshio NakaNi bilo tuje, a fant je kot očaran opazoval, kako sivolas Sadehei Naka čara nad krošnjami nenavadnih majhnih borovcev. John je že slišal za umetnost gojenja miniaturnih dreves, a šele po obisku dedka v Deželi vzhajajočega sonca se je zares "navdušil". Mladi nepridiprav je dedku takoj povedal, da je pripravljen temu poklicu posvetiti vse svoje življenje. Častitljivi Sadehei Naka se je le nasmehnil. Tako je vzšla zvezda enega najbolj legendarnih gurujev bonsajske umetnosti.

Sin japonskih priseljencev, bodoči veliki mojster, se je rodil leta 1914 v Koloradu. Bil je najbolj radoveden in nagajiv od treh potomcev zakoncev Naka. Pri osmih letih se je John prvič odpravil na skrivnostno Japonsko, kjer je spoznal svojega dedka, velikega ljubitelja filozofije bonsajev. Sadekhei je opazil vnukovo pristno zanimanje in ga začel uvajati v njegov hobi in ga uvajati v poklicne skrivnosti.
John se je izkazal za sposobnega študenta in je držal besedo – po končani srednji šoli se je vpisal na oddelek za krajinsko oblikovanje. Žal je nedolgo pred tem Sadeheijev dedek zapustil ta svet. V spomin nanj se je mladi Yoshio odločil ostati na Japonskem in nadaljevati skupno delo.
Novopečeni študent je tako dobro skrbel za dedkov vrt, da so celo učitelji prišli pogledat miniaturne borovce in akacije v lončkih.
Naslednji pomemben dogodek v življenju Johna Yoshia Nake se je zgodil leta 1947. Do takrat se je bodočemu mojstru bonsajev uspelo vrniti v Združene države Amerike in si ustvariti družino. Naka je ustanovil majhno podjetje za urejanje krajine in včasih izvajal projekte za ustvarjanje japonskihzen vrtoviin bil je precej srečen. Nepričakovano poznanstvo s Samom Doijem, strokovnjakom za gojenje bonsajev, je v njem obudilo staro strast.
John se je deset dolgih let poglabljal v preučevanje tehnik bonsajiranja in eksperimentiral z različnimirastlinske vrstein pobralmešanice zemljeza pristanek. Posledično je svoje podjetje preoblikoval v proizvodnjoposode za sajenje bonsajev, kasneje pa si je prizadeval doseči »hachiutsuri« – absolutno harmonijo med rastlino in posodo.
Do začetka šestdesetih letJohn Yoshio NakaPostal je priznan mojster te orientalske umetnosti ne le v ozkih krogih. Njegova slava je grmela po vsej Ameriki in povabilom v različne televizijske oddaje preprosto ni bilo konca. Leta 1967 je japonski princ Norihito Takamatsu gospodu Naki podelil častno medaljo "Za pomemben prispevek k razvoju bonsaj kulture" in zahvalo predsednika japonskega ministrstva za kmetijstvo.
Leta 1982 se je mojster odločil, da bo svoje znanje delil s podobno mislečimi po vsem svetu, za kar je v francoščini izdal knjigo "Technique du Bonsai (Bonsai Technique)". Danes publikacija velja za pravi zaklad in bonsajisti so zanjo pripravljeni plačati veliko denarja. Leta 1987 je svet ugledal drugi del publikacije, ki ga je Naka preprosto poimenoval "Bonsai Technique - II". Skupno je mojster napisal 5 knjig, ki veljajo za zgledne vodnike za ustvarjanje miniaturnih vrtov.
Leta 1985 je delo Johna Yoshia Nake pritegnilo pozornost samega japonskega cesarja Hirohita. Monarh je Naki podelil najprestižnejše odlikovanje, ki ga lahko prejme nejaponski državljan, Red vzhajajočega sonca pete stopnje. To je bilo v veliki meri posledica vrhunskega dosežka mojstrovega dela,Brinov gozd z 11 drevesi "Goshin"Ta bonsaj kompozicija je bila in ostaja predmet Nakijevega največjega ponosa. Goshin trenutno hranijo vAmeriški nacionalni arboretum.
Veliki mojster je živel dolgo in plodno življenje. Zahvaljujoč njemu so tisoči ljudi po vsem svetu odkrili lepoto bonsajev in japonske kulture nasploh. Zemeljska pot Johna Yoshia Nake se je končala leta 2004, v starosti devetdesetih let. Naka je bil posmrtno odlikovan z redom pionirjev Ameriškega društva za bonsaje, nagrajen pa je bil tudi z lastno stranjo na Wikipediji.